Aljažev Stolp in Anton Belec


Po naslovu Prušnikova ulica 89 v Šentvidu v rumeni hiši nasproti stare šentviške cerkve, v kateri je danes naša trgovina Pegasus, je Aprila 1895 kleparski mojster Anton Belec natančno in skrbno oblikoval šest velikih kosov pocinkane pločevine – znani vsakemu slovencu Aljažev Stolp. Vsak kos je tehtal od dvajset do petindvajset kilogramov, skupaj pa so sestavljali majhen valjast stolp, prav takšen, kot mu ga je naročil in kar na tleh majhne kleparske delavnice narisal njegov prijatelj iz otroških let, dovški župnik Jakob Aljaž. »Tu me imaš, pa naredi takšen stolp, da bom jaz šel noter« naj bi Aljaž naročil izkušenemu kleparju in mu razkril največjo posebnost pločevinastega stolpa: stal bo na najvišji točki, na vrhu 2864 metrov visokega Triglava.

Le nekaj mesecev je Belec potreboval, da je stolp končal in pripravil za prevoz. Še prej ga je na ogled postavil pred svojo hišo v Šentvidu. Številni Šentvidčani so takrat navdušeno stopili v današnji Aljažev stolp, ne da bi si morali obuti težke planinske čevlje in se povzpeti na Triglav. Po kosih so nato stolp naložili na vlak do Mojstrane, kjer si ga je oprtalo šest nosačev in zagrizlo v teden dni dolgo pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu.

Žena Antona Belca Josipina se je rada pobahala, da je bila 1. ženska, ki je bila v Aljaževem stolpu, čeprav ni stopila na vrh Triglava. V njega je stopila ob postavitvi na dvorišču preden so ga odnesli na vrh Triglava.

Belčevi verjetni pomočniki, ki so ga nesli in postavili na Triglavu so bili Anton Tomšič, Andrej Kregar in Ivan Kremžar, ki so bili še plezalci v gasilskem društvu Šentvid in se niso bali strmih višin ob nošenju težkega tovora na vrh Triglava in seveda mojstranški prijatelji župnika Aljaža Kobler in Požganc. Sam Aljaž pa je poslušal bobnenje kladiv iz vrha, ker je bila tisti dan 7. avg 1895 gosta megla v Dežmanovi koči, dva tedna kasneje pa je tudi sam stopil na vrh, odprl šampanjec in skupno so zapeli pesem Oj Triglav moj dom.

Anton Belec namreč ni »le« tisti klepar, ki je izdelal Aljažev stolp v stavbi naše trgovine. »Po izobrazbi je bil sicer klepar, za kar se je izučil pri očetu in tudi nadaljeval njegovo delo v delavnici (danešni naslov Prušnikova ulica 89), a bil je predvsem napreden človek. Veliko je potoval po Evropi in z bogatimi izkušnjami, pridobljenimi tudi v tujini, pomembno vplival na razvoj takratne šentviške občine«.

Lahko uporabljamo piškotke?